Kokosova palma (Cocos nucifera) je nepogrešljiv del tropskih obal. Doseže višine do 30 metrov, živi tudi več kot sto let in cveti skozi vse leto. Njene vitke korenine se prilagajajo peščenim, slanim tlom in kljubujejo vetru ter suši. Rastlina začne roditi po približno šestih do desetih letih in vsako leto prideluje desetine oreščkov, ki so pomemben vir maščob, vlaknin in vode za ljudi in živali. Palmove liste uporabljajo za strehe in pletenje, lupine in vlakna za gorivo ter izdelke iz koirja, medtem ko les služi za gradbeni material.
Genetske in arheološke študije kažejo, da so ljudje kokosovo palmo udomačili na dveh neodvisnih območjih: na obalah Indijskega oceana in na otokih jugovzhodnega Pacifika. Mornarji in trgovci so plodove nosili s seboj na potovanjih in tako razširili kultivarje po tropskem pasu. Kokos je postal ključna prehranska in kulturna dobrina; suho meso (kopra) so uporabljali za olje, sladko vodo iz mlajših plodov za pitje, trdo lupino pa za oglje in posode. Kultura polinezijskih in indijskih otokov je prežeta s simboliko kokosa kot vira življenja in rodovitnosti.
Današnja pridelava kokosa je razvita na milijonih hektarov plantaž, kjer kmetje ročno ali s pomočjo usposobljenih opic obirajo zrele orehe. Po obiranju odstranijo vlaknasto zunanjost, trdno lupino in tanko kožo, nato pa meso posušijo v kopro ali ga predelajo v mleko, moko, olje in sladkor. Ženski cvetovi dajejo sladek nektar, ki ga z noži zberejo in skuhajo v kokosov sladkor. Vsi deli rastline se uporabljajo – vlakna za vrvi in podlage, lupine kot oglje in vrtni substrat, listi za preproge in strešne kritine. Zaradi te »nič ne gre v nič« filozofije spada kokos med trajnostne pridelke.
Okoljski vidik je pri kokosu pomemben. Plantacije delujejo kot ponori ogljika; raziskave kažejo, da lahko ena palma vsako leto veže med 37 in 56 kilogramov ogljika, hektar nasada pa skladišči več kot 24 ton ogljika. Kljub temu pridelava ni brez izzivov. Naraščajoče povpraševanje po kokosovem olju in vodi je spodbudilo širjenje monokultur, kar vpliva na biotsko raznovrstnost in rodovitnost tal. Podnebne spremembe, vključno z večjo pogostostjo tajfunov in dvigom morske gladine, ogrožajo nasade v obalnih območjih, zato je razvoj odpornih sort ključen.
V gospodarskem smislu kokos zagotavlja preživetje milijonom malih kmetov v državah, kot so Indonezija, Filipini, Indija in Šrilanka. Globalna trgovina vključuje širok nabor izdelkov: sveže orehe, kokosovo mleko, olje za kuhanje, moko, sladkor, kokosovo vodo, kozmetične pripravke in bioplastiko. Povpraševanje po veganskih in naravnih izdelkih je spodbudilo inovacije, kot so kokosovi jogurti, sirotke in alternative maslu. Hkrati pobude za pošteno trgovino in ekološko pridelavo skrbijo, da so proizvajalci pravično plačani in da se upoštevajo ekološki standardi.
