Kokosovo olje je pridobljeno iz suhega mesa kokosa (kopre) in je naravno bogato z nasičenimi maščobami srednje verige (MCT), med katerimi izstopa laurinska kislina z znanimi protimikrobnimi lastnostmi. Gre za energijsko bogato olje, ki je relativno dobro stabilno pri segrevanju, zato je odlična izbira za cvrtje, pečenje in vsakodnevno kuhanje, kjer želimo, da maščoba pri visokih temperaturah ostane čim bolj obstojna. V kuhinji je kokosovo olje nepogrešljivo v veganski, paleo in brezglutenski prehrani. Uporablja se pri pripravi sladic, karijev, praženih jedi in toplih napitkov, jedem pa podari rahlo tropsko noto, nežno aromo kokosa ter prijetno kremasto strukturo. Odlično je tudi kot nadomestek masla pri peki piškotov, tortnih biskvitov ali granole. V kozmetiki je cenjeno zaradi svoje vlažilne in zaščitne moči. Na koži pomaga ohranjati vlago, podpira občutek mehkobe in elastičnosti ter deluje pomirjujoče na izsušena in razdražena področja. Številni ga uporabljajo kot naravni balzam za lase, za nego konic in za ajurvedsko prakso »oil pulling«, pri kateri olje vrtijo v ustih kot del rutine za podporo ustni higieni.
Povprečna hranilna vrednost na 100 g; Energijska vrednost: 3700 kJ / 900 kcal, Maščobe: 100 g: od tega nasičene: ≈ 86 g, od tega enkrat nenasičene (MUFA): ≈ 6 g, od tega večkrat nenasičene (PUFA): ≈ 2 g, Ogljikovi hidrati: 0 g: od tega sladkorji: 0 g, Beljakovine: 0 g, Sol: 0 g. Najpogostejše maščobne kisline (~100g); Nasičene maščobne kisline (SFA): Laurinska kislina (C12:0): ~40–45 g, Miristinska kislina (C14:0): ~16–20 g, Palmitinska kislina (C16:0): ~8–10 g, Kaprilna kislina (C8:0): ~6–8 g, Kaprinska kislina (C10:0): ~4–7 g, Stearinska kislina (C18:0): ~2–4 g. Nenasičene maščobne kisline: Oleinska kislina (C18:1, ω-9 – enkrat nenasičena): ~5–8 g, Linolna kislina (C18:2, ω-6 – večkrat nenasičena): ~1–2 g.
Kokosov sladkor je pridobljen iz cvetnega nektarja kokosove palme in je minimalno predelan, zato ohranja sledove naravno prisotnih mineralov, kot so kalij, železo in cink. Je energijsko bogat, podobno kot drugi sladkorji (okoli 375 kcal na 100 g, večinoma ogljikovi hidrati), beljakovin in maščob pa vsebuje zanemarljivo malo, zato ga je – kot vse sladkorje – priporočljivo uživati zmerno. Zaradi manjše obdelave ima nekoliko nižji glikemični indeks kot beli sladkor, a po sestavi še vedno prevladujejo saharoza, glukoza in fruktoza. Njegov značilen karamelni okus in nežna nota po melasi obogatita piškote, peciva, palačinke, kaše in napitke, kjer poskrbi za prijetno toplino in globino arome. Kokosov sladkor ima drobna, zrnata kristalna zrnca rjave barve, ki se dobro raztapljajo v toplih in hladnih tekočinah, zato je primeren tako za peko kot za slajenje kave, čaja ali “latte” napitkov. V receptih lahko praviloma nadomesti beli sladkor v razmerju 1 : 1, vendar zaradi svoje barve in bogatega okusa vpliva na videz, barvni odtenek in aromo končnega izdelka. Odlično se ujema z začimbami, kot so cimet, kardamom, ingver in vanilja, pa tudi s kokosi, oreščki ter kakavom, zato je pogosta izbira v azijskih marinadah, omakah, ramenih in sladko-slanih jedeh. V kombinaciji s kokosovim oljem ali drugimi rastlinskimi olji pogosto služi kot osnova za domače pilinge in maske za telo: kristalčki sladkorja nežno odstranijo odmrle celice, koža pa po uporabi deluje bolj gladka in sijoča.
Povprečna hranilna vrednost na 100 g; Energijska vrednost: 1642 kJ / 391 kcal, Maščobe: 1,0 g; od tega nasičene maščobne kisline: 0,66 g, Ogljikovi hidrati: 96,6 g; od tega sladkorji: 95,8 g, Beljakovine: 0,8 g, Sol: 0,37 g. Sestava sladkorjev (~100g); saharoza: ~ 70–80 g, glukoza: ~ 8–10 g, fruktoza: ~ 7–10 g.
Fina kokosova moka nastane po stiskanju olja iz naribanega kokosa; preostalo pulpo nato nežno posušijo in zmeljejo v fino, svetlo moko z blagim, naravno sladkastim vonjem po kokosu. Ker ohrani večino prehranskih vlaknin in del beljakovin iz kokosa, je energijsko bogata in hkrati hranilno zanimiva alternativa žitni moki, posebej v brezglutenski in “low carb” prehrani. Hranilno je predvsem vir ogljikovih hidratov z veliko vlakninami, maščob in sladkorjev pa vsebuje razmeroma malo v primerjavi s samim kokosom ali kokosovim oljem. Zaradi visoke vpojnosti tekočine se ob uporabi kokosove moke testo hitro zgosti, zato recepti običajno zahtevajo več jajc ali drugih veziv ter več tekočine (mleka, rastlinskih napitkov, vode), da dosežemo mehko, prožno teksturo. Pogosto jo uporabimo za palačinke, kruhke, mafine, biskvite in druge sladice, kjer doda rahel, sladek okus po kokosu ter svetlo, nekoliko bolj drobljivo strukturo. Ker ne vsebuje glutena, se testo ne veže enako kot pri pšenični moki, zato jo v praksi pogosto kombiniramo z drugimi brezglutenskimi mokami ali škrobi. Fina kokosova moka je odlična tudi za paniranje zelenjave in mesa, kot vezivo v burgerjih in zelenjavnih polpetih ali kot dodatek smutijem, jogurtu in kašam, kjer prispeva dodatne vlaknine ter podaljša občutek sitosti.
Povprečna hranilna vrednost na 100 g; Energijska vrednost: 1540 kJ / 368 kcal, Maščobe: 15,1 g; od tega nasičene maščobne kisline: 14,0 g, Ogljikovi hidrati: 28,6 g; od tega sladkorji: 6,8 g, Prehranske vlaknine: 17,9 g, Beljakovine: 17,4 g, Sol: 0,06 g.
Kokosova voda, bistra tekočina iz notranjosti mladega zelenega kokosa, je naravno osvežilna pijača, ki jo cenijo predvsem zaradi lahkotnosti in vsebnosti elektrolitov. V primerjavi z gaziranimi pijačami ali sadnimi sokovi ima razmeroma malo kalorij in le zmerno količino naravnih sladkorjev, zato je primerna kot nežna alternativa klasičnim športnim napitkom. Kokosova voda vsebuje predvsem kalij, prisotni pa so tudi magnezij, kalcij in nekaj vitamina C, kar podpira ravnovesje tekočin v telesu po fizični aktivnosti ali ob vročih poletnih dneh. V kuhinji je kokosova voda vsestranska: uporabljamo jo samostojno kot napitek, v smutijih, osvežilnih limonadah ali koktejlih, kjer doda nežno sladek, rahlo orehast okus. Odlično se obnese kot tekoča osnova pri pripravi “bowlic”, chia pudingov ali hladnih juh, saj jedi navlaži in jim doda subtilno tropsko noto, ne da bi bila pretežka. Riž, kvinojo ali proseno kašo lahko skuhamo v kokosovi vodi namesto v običajni, s čimer obogatimo okus in ustvarimo aromatično prilogo, ki se lepo ujame z zelenjavnimi in curry jedmi. Kokosova voda je priljubljena tudi v naravni kozmetiki, kjer jo najdemo v meglicah za obraz, tonikih in vlažilnih sprejih za telo. Zaradi svoje lahke teksture na koži deluje osvežilno, pomaga povrniti občutek navlaženosti in je prijetna za uporabo čez dan, zlasti v suhem ali klimatiziranem prostoru. Ker je občutljiva na zrak, toploto in svetlobo, je priporočljivo, da odprto embalažo hranimo v hladilniku, jo porabimo v nekaj dneh ter jo, kjer je mogoče, izbiramo brez dodanega sladkorja in umetnih arom.
Povprečna hranilna vrednost na 100 ml; Energijska vrednost: 75 kJ / 18 kcal, Maščobe: 0 g; od tega nasičene maščobne kisline: 0 g, Ogljikovi hidrati: 4,2 g; od tega sladkorji: 3,9 g, Beljakovine: 0,2 g, Sol: 0,06 g.
